Heb 6 | SlvZNZ | STEP | Zdaj pa pustimo poučevanje osnovnih resnic o veri v Kristusa. Raje bomo govorili o tem, kar morajo vedeti kristjani, ki so zreli v veri. Več ne bomo govorili o tem, kako se je treba obrniti od del, ki vodijo v smrt, k veri v Boga.

Hebrews 6

1 Zdaj pa pustimo poučevanje osnovnih resnic o veri v Kristusa. Raje bomo govorili o tem, kar morajo vedeti kristjani, ki so zreli v veri. Več ne bomo govorili o tem, kako se je treba obrniti od del, ki vodijo v smrt, k veri v Boga. 2 Prav tako vam ne bomo dajali navodil o krstu, ^{▼▼V izvirniku: o krstih.} o polaganju rok, o vstajenju od mrtvih in o Božji poslednji sodbi. 3 Tako bomo storili, če nam Bog dovoli. ^{▼▼Pomen tega je: Zakorakali bomo proti “popolnemu” nauku.}

4 Brez uspeha vas poskušamo privesti nazaj h Gospodu, če ste že nekoč doumeli radostno sporočilo in sami okusili nebeške darove in prav tako dobili delež Svetega Duha. 5 Sami ste izkusili, kako dobra je Božja beseda in občutili moč prihodnjega sveta, 6 potem pa ste se zavestno odvrnili od Boga in postali nezvesti – tedaj se ne morete znova skesati, kot ste to storili prvič. Tako ravnanje ne pomeni nič drugega, kot da znova pribijate Božjega Sina na križ in ga zasmehujete pred svetom. 7 Zemlja, na katero pogosto pada dež in jo namaka, prinaša mnoge žetve in je okusila Božji blagoslov. 8 Zemlja pa, ki rodi samo trnje in osat, je brez koristi in ji preti Božje prekletstvo. Na koncu jo gotovo požgejo z ognjem.

9 Čeprav vam takole pišem, dragi prijatelji, ne mislim, da to velja za vas. Prepričan sem, da prinašate dober sad, ki je posledica vaše rešitve. 10 Bog pa ni krivičen. Ne bo pozabil, kako ste iz ljubezni do njega pomagali drugim kristjanom in jim še pomagate. 11 Samo eno željo imamo: nadaljujte z enako gorečnostjo v pričakovanju nagrade, ki vas čaka na cilju. 12 Ne bodite ravnodušni in leni v veri, ampak vzemite kot vzgled kristjane, ki so vztrajali v svojem zaupanju Bogu in bodo zato prejeli vse, kar je Bog obljubil.

Bog izpolni, kar je obljubil

13 Ko je Bog dal Abrahamu svojo obljubo, je le-to potrdil s prisego. Ker pa ni bilo nikogar, ki bi bil večji, da bi Bog lahko prisegel pri njem, je prisegel pri svojem imenu 14 ter je dejal: “Zagotovo se lahko zaneseš na to, da te bom obsul z blagoslovi in ti dal mnogoštevilno potomstvo.” ^{▼▼1. Mojzesova 22,16-17.} 15 Abraham je potrpežljivo čakal, končno pa se je izpolnilo to, kar je Bog obljubil. 16 Kadar ljudje prisegajo, storijo to pri nekom, ki je večji od njih, da bi jih le-ta prisilil, da obljubo izpolnijo, ali pa kaznoval, če tega ne storijo. 17 Tudi Bog se je obvezal s prisego, da bi tisti, ki jim je obljubil pomoč, bili povsem gotovi, da bo svojo obljubo izpolnil. 18 Dal nam je svojo obljubo, pa tudi svojo prisego, torej dve stvari, na kateri se povsem lahko zanesemo, kajti Bog ne more lagati. Tako lahko vsi tisti, ki se zatekajo k njemu po rešitev, zaupajo, da jih ne bo izneveril. 19 To upanje je za nas kot sidro vere, ki je zasidrano v Bogu samem in nas zedinjuje z njim po Jezusu, ki prebiva zdaj v najsvetejšem delu nebeškega svetišča ^{▼▼V izvirniku: in prodira v notranje svetišče za zagrinjalo.} 20 Kristus je odšel tja pred nami, da bi tam molil za nas kot naš veliki duhovnik – tak kot je bil Melkizedek.